Kakšno obutev naj izberem za varen korak v hribih?

Avtorja: Mitja Šiška in Maša Saksida

Še vedno veliko ljudi trdi, da je za varen korak v visokogorju edina prava izbira visok gorniški čevelj (gojzar) s togim podplatom. Pa je temu res tako?

Slika pohodnih čevljev.

V tem zapisu sva odgovorila na pomembna vprašanja: kaj vpliva na varen korak, kakšno obutev naj izberemo za obisk gora in kaj lahko storimo, da bo naš korak bolj zanesljiv.

V prvem delu zapisa razkrijeva dejstva o našem telesu, ki jih je potrebno razumeti za varno gibanje v gorah. Svoje telo moramo zelo dobro poznati, da lahko ustrezno izberemo vrsto obutve, ki je primerna za nas.

Drugi del je namenjen obutvi. V njem predstaviva različne vrste obutve, ki jih lahko najdemo na tržišču. Izvedeli boste kakšno obutev izberemo za hojo v gore glede na našo telesno pripravljenost, konfiguracijo terena in razmere.

Po prebranem zapisu, boste vedeli, kaj lahko storite za večjo varnost in bolj “varen korak” v gorah. Razumeli boste tudi, zakaj si nekateri “dovolimo” v visokogorje zahajati obuti v tekaške copate.

Kaj je potrebno za varen korak?

Preden se lahko odločimo kaj bomo obuli, moramo poznati nekaj dejstev o našem telesu in telesni pripravljenosti.

Maša na Malem Triglavu.

Naše telo sestavlja več kot 600 skeletnih mišic, ki nam omogočajo gibanje in morajo delovati usklajeno, da se lahko premikamo. Morda ste že slišali, da imajo mišice spomin, ki nam omogoča, da s treningom napredujemo. Gibi postanejo bolj varni, zanesljivi in stabilni.

Vse se začne pri varnem koraku.

Za varen korak v gorah potrebujemo dobro odzivnost telesa. To pomeni, da mora biti propriocepcija dobro razvita. Razvija se postopoma, s treningi in z veliko prehojenimi kilometri.

Poglejmo si, zakaj je PROPRIOCEPCIJA pomembna.

Propriocepcija omogoča boljše obvladovanje gibanja pri nepredvidljivih motnjah iz okolice. Je sposobnost našega telesa, da ohranja držo, oziroma ravnotežje in se giba usklajeno. To sposobnost telesu omogočajo receptorji v mišicah (mišična vretena in motorične ploščice) ter visoko proprioceptivne sklepne ovojnice. Treningi propriocepcije vsebujejo hitre spremembe gibov, koordinacijo in ravnotežje. Se sliši zabavno? V gorah, predvsem na poti navzdol, nam to pride zelo prav!

Propriocepcija izboljša sposobnost hitrega reagiranja in zmanjšuje možnost poškodb. Pridobimo in razvijamo jo s treningom. Več kot je prehojenih kilometrov v naših nogah, hitrejši in boljši so odzivi našega telesa na stresne situacije iz okolice.

Propriocepcija pomeni dobro agilnost, koordinacijo in ravnotežje.

Agilnost je sposobnost hitrega odziva naših mišic na določeno situacijo. Na primer, stopimo na kamen, ta se spodmakne in klecne nam noga. Kakšna bo naša reakcija? Padec, ki ga spremlja poškodba gležnja ali kolena? Lahko pa se bodo naše mišice pravi trenutek odzvale, ujeli bomo ravnotežje, se rešili iz situacije in odkorakali naprej, kot da se ni zgodilo nič.

Hitri odzivi našega telesa so refleksi.

Refleks je na primer, ko se ujamemo, da preprečimo padec. Podobno se zgodi, ko se opečemo in umaknemo roko. Zgodi se tako hitro, da o njem ne razmišljamo, ker ni časa. Dražljaj ne pride niti do nivoja naših možganov, ampak se odvija na nivoju hrbtenjače.

Za usklajeno gibanje našega telesa v gorskem svetu potrebujemo dobro koordinacijo!

Koordinacija je sposobnost sočasne uporabe različnih delov telesa za učinkovito, kontrolirano in skladno gibanje. Za dobro koordinirano gibanje je potrebna optimalna interakcija vseh mišičnih skupin. Pri hoji v gorah in teku je to zelo pomembno. Za njen razvoj potrebujemo treninge in veliko prehojenih kilometrov.

Tudi dobro ravnotežje je ključno za obisk gora!

Sposobnost vračanja telesa nazaj v stabilen položaj s pomočjo korekcijskih gibov imenujemo ravnotežje. Takšni gibi se morajo zgoditi hitro, da preprečijo naš padec.

Ravnotežje je zelo pomemben faktor pri hoji v gore, še posebej na izpostavljenih terenih. Z leti se ravnotežje slabša. Dobra novica je, da ga s treningom lahko izboljšujemo. Ravnotežje spodbujajo vaje z zaprtimi očmi, vaje na nestabilnih površinah, različne vaje na eni nogi ali na prstih. Za varen korak pri obisku gora je potrebno dobro razvito ravnotežje, kar bo preprečilo marsikateri padec.

Maša lovi ravnotežje.

Ste že komu kdaj zaželeli varen korak? Za razumevanje osnov varnega koraka je potrebno vedeti, kje se varen korak prične.

Stopalo je eno izmed kompleksnejših delov našega telesa. Sestavljeno je iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic ter ligamentov. Ligamenti držijo skupaj kosti, mišice pa skrbijo za ustrezno biomehaniko stopala. Namen stopala je vzpostavljati ravnotežje in ublažiti sile med gibanjem, kot je hoja, tek, poskoki itn.

Gleženj ima močno podporo ligamentov, mišic in sklepne ovojnice. Vse te strukture so zelo proprioceptivne narave in če jim omogočimo, bodo svojo nalogo opravljale 100%! Njihova naloga je vzdrževati stabilnost in prenesti sile iz stopala na nogo ter omogočati optimalno gibanje. S treningi gležnju in stopalu omogočamo dobro biomehaniko, propriocepcijo in stabilnost. Ko hodimo ali tečemo, premagujemo različne izzive, ki jih narekuje podlaga. Naše stopalo medtem dela in nam pomaga pri stabilnosti telesa.

Pomembno je poznavanje in razumevanje svojega telesa!

Naše telo stremi k ravnovesju, zato vedno išče ravnotežje. Stopalo se hitro in natančno odziva na dražljaje iz okolice. To mu omogoča dobra oživčenost in veliko število intrinzičnih mišic, ki so izredno natančne.

Preko stopala zaznavamo tla po katerih stopamo. Signal se preko živcev prenese na nivo centralnega živčnega sistema, ki zaznava, kaj se z našim telesom dogaja v prostoru in odda povratni impulz, ki predstavlja naš gib. To se dogaja ves čas, ko hodimo, tečemo ali izvajamo kakšno drugo aktivnost.

Pozicija našega stopala vpliva na celo telo. Kako stopimo vpliva na mišično verigo navzgor preko kolena, kolka, sakroiliakalnega sklepa (medenice), od koder se prenese na hrbtenico in preko mišic potuje vse do čela. Za aktivna in odzivna stopala je priporočljivo, da vaje večkrat izvajamo bosi. Tudi doma se namesto v copatih s podplatom, raje občasno sprehajajmo v nogavicah ali hodimo bosi. Potrebno je spodbujati mišice na stopalih, saj bomo s tem pregnali tudi marsikatero bolečino v kolenu in kolku. Več o tem kdaj drugič.

Osnovni del varnega gibanja so skrb za naše telo, priprava na turo in izkušnje. Zagotovimo si ustrezno telesno in psihološko pripravljenost, mišično podporo in dobro propriocepcijo. Vse to nam bo pomagalo pri varnem in stabilnem koraku. Preostali del varnega koraka predstavlja obutev, ki jo nosimo in nam omogoča, da lahko dobro izkoristimo svojo telesno pripravljenost, mišice in proprioceptorje.

Obutev za obisk gora

Čevlji z rožami pri Tonki.

V tem delu so predstavljene različne vrste obutve, ki jih moramo kot obiskovalci gora poznati. Opisan je njihov namen uporabe in pomembne lastnosti.

Pri slovenskih ponudnikih in proizvajalcih lahko najdemo več kategorij obutve, ki se delijo glede na namen uporabe in višino obuvala. Glede na namen uporabe lahko zasledimo: pohodno, lažjo pohodno, planinsko in gorniško, pohodno-plezalno obutev ... Zasledila sva celo kategorijo za hitro pohodništvo. Glede na višino obuvala čevlje delimo na nizke, srednje visoke in visoke.

Da je zmeda še večja, pri nas vsej obutvi, ki je namenjena hoji v naravi z eno besedo, pravimo pohodna obutev.

V tujini se je uveljavila delitev glede na namen uporabe. Večina proizvajalcev deli obutev na dostopno (approach), pohodno (hiking) in gorniško (mountaineering). Posebno mesto zavzemajo še tekaški copati, namenjeni gorskemu in trail teku. Tej delitvi slediva tudi midva.

Čevlji za dostope (approach shoes)

Čevlji za dostope (tudi dostopni ali pristopni čevlji) so primerni za pohodništvo, pristope (dostope) in plezanje.

Dostopni čevlji.

Dostopni čevelj je mešanica plezalnika in pohodnega čevlja. Večina plezalcev in vedno več izkušenih pohodnikov prisega nanje.

Njihova velika prednost je, da jih lahko zares dobro pričvrstimo na stopalo, saj se vezalke pričnejo že nizko pri sprednjem čevlja.

Posebnost čevljev za dostope je njihova plezalna konica, ki predstavlja sprednji del čevlja in je v celoti iz gume in brez nazobčanega profila. Plezalna konica nam omogoča zelo natančno stopanje.

Zelo dobrodošli so za plezanje lažjih delov alpinističnih smeri, prečenja grebenov in hoji po zahtevnih skalnatih terenih. V skalnatih predelih imajo zelo dober oprijem in zaradi plezalne konice omogočajo natančno stopanje.

Dostopni čevlji so večinoma nizki ali srednje visoki. Slabost nizkih modelov čevljev je, da moramo v njih stopati zelo previdno in natančno, saj ne nudijo dodatne zaščite gležnjev pred kamenjem. Srednje visoki dostopni čevlji zaščitijo gleženj pred kamenjem in mišicam gležnja pomagajo nekoliko stabilizirati sklep. Dostopni čevlji so ojačani z zaščitno gumo. To pomeni, da se z njimi lahko brez skrbi podamo na melišča.

Dostopni čevlji so lahko manj ali bolj blaženi. Mišice okoli gležnja in stopala se v nizkih in manj blaženih modelih lahko hitreje utrudijo.

Proizvajalci med sabo tekmujejo, kdo bo izdelal čevelj, ki bo nudil optimalen stik s podlago. S tem namenom preizkušajo različno trdoto gume, profile (plezalna konica) in oblike.

V grobem lahko rečemo, da mehkejša guma na podplatih omogoča boljše trenje, ker zapolni mikro vrzeli v skali. Pri nizkih temperaturah pod ničlo je zgodba drugačna saj guma otrdi, zato imajo zimski čevlji drugačno sestavo. Po drugi strani pa se pri višjih temperaturah mehka guma zlahka deformira in lahko zdrsne. Pri stopanju na majhne robove (edging) se zgodba še bolj zaplete. Takrat se bolje obnese trša guma, ki se ne deformirala in pri stopanju na majhne robove omogoča boljši stik s podlago. Se sliši zapleteno? Pri normalni uporabi čevlja bomo gorniki težko opazili razlike.

Dostopni čevlji so na splošno nekoliko bolj togi, kot tekaški copati in fleksibilnejši, kot gorniški čevelji, zato omogočajo večje gibanje stopala. Narejeni so tako, da omogočajo prenos teže na palec (podobno kot plezalniki), kar omogoča boljši občutek pri plezanju.

Dostopni čevlji so na voljo z vodoodbojno membrano ali brez nje. Membrana ščiti pred vdorom vode iz okolice in bolj zadržuje toploto, zato je v poletnih mesecih takšne vrste čevelj nekoliko toplejši, kar nam ne paše vedno. Če odločimo za nakup čevljev z membrano z namenom, da bomo privarčevali in jih imeli še za jesen/blago zimo, bomo razočarani. Membrano, poleg tega, da se obrablja, uničimo tudi na meliščih, zato se zna zgoditi, da nam pozimi ne bo več nudila učinkovite zaščite pred vdorom vode. Nizka varianta dostopnega čevlja ne preprečuje vdora snega za čevelj. V primeru snega na poti, bo ta nedvomno končal v našem čevlju. Poleg tega je pozimi za obisk visokogorja primernejša obutev, ki je opisana v nadaljevanju.

Pohodni čevlji (hiking boots)

Pohodni čevlji so primerni za pohodništvo in za pristope (dostope).

Pohodni čevlji.

V današnjem času so med obiskovalci gora ti med pogosteje uporabljanimi čevlji, ker so najbolj vsestranski in praktični. V primerjavi z gorniškimi čevlji so nekoliko lažji in manj robustni.

Nekateri modeli imajo tudi utor za pol avtomatsko derezo in jih lahko uporabljamo na lahkih zimskih turah.

So vsestransko uporabni ter so primerni za daljše in krajše pohode. Kos so enostavnim in zahtevnejšim terenom. Izbiramo lahko med nizkimi, srednje visokimi in visokimi modeli.

Višji modeli zaščitijo gleženj pred kamenjem, ostrimi skalami, tako da po meliščih ne bo hudega. Gležnju nudijo oporo, kar pride prav na dolgih turah, kjer nosimo težji nahrbtnik, saj pomagajo mišicam okoli gležnja, da se počasneje utrudijo. V kolikor imamo nestabilen gleženj ali stare poškodbe, izvajamo vaje za krepitev mišic nog, s poudarkom na krepitvi gležnja, ki je najbolj nestabilen del, saj visok čevelj ne bo v celoti preprečil njegovega zvina.

Praviloma imajo bolj tog podplat kot dostopni čevlji. Tog podplat nam stopalo in gleženj bolj fiksira in zato spremeni naše naravno gibanje. Koleno in kolk se morata prilagoditi “novemu” gibanju, zato včasih v teh predelih lahko pride do bolečin. Da se privadimo novi mehaniki giba potrebujemo nekaj časa, zato novih čevljev takoj na začetku ne uporabljamo za dolge ture. To ni priporočljivo tudi zato, ker je potrebno čevelj tudi “uhoditi”, da nas ne ožuli itn.

Večinoma imajo vodoodbojno membrano. Višji modeli pa nas zaščitijo tudi pred vdorom snega.

Takšne vrste čevelj je dobra izbira za začetnike, ki ga lahko uporabljajo v sredogorju in visokogorju.

Gorniški čevlji (mountaineering boots)

Gorniški čevlji so namenjeni zahtevnejšim letnim in zimskim turam.

Gorniški čevlji.

Gorniški čevlji so na voljo v visoki obliki in segajo nad gležen. Imajo zelo tog podplat, kar je potrebno za zimske gorniške ture, kjer je potrebno z nogo brcati v sneg ali led, da naredimo stopničke oziroma zapičimo derezo. Imajo utore za polavtomatsko ali avtomatsko derezo. Tudi nošenje derez zahteva tog podplat. Ker je čevelj težji in bolj tog, je tudi manj udoben. Zimski gorniški čevelj ni najbolj primerna izbira za kopne ture, kjer prevladuje veliko ravnih terenov in hoje po gozdu. Poleti vam bo v takšnem čevlju vroče.

Gorniški čevlji se izkažejo pozimi, ko na njih pripnemo dereze. Primerni so za zimske pristope, alpinistične ture, plezanje v zasneženih grapah, plezanje po zaledenelih slapovih, plezanje z orodji itn. Tog podplat opravlja še eno pomembno funkcijo. Med stanjem na konici čevlja oziroma dereze se teža optimalno porazdeli po celem podplatu. Obstajajo tudi modeli, ki imajo integrirano gamašo, kar je zelo priročno pozimi, da nam za čevelj ne pade sneg.

Pri gorniškem čevlju je guma na podplatu nekoliko trša, kot pri pohodnem, saj je prilagojena nizkim temperaturam. Takšne čevlje uporabljamo za zimo in sneg. Za toplejše razmere so bolj primerni dostopni ali pohodni čevlji. Skale v visokogorju lahko poleti poškodujejo utore za dereze, kar lahko zmanjša stabilnost dereze na čevlju. Poleg tega tog podplat ni tako udoben in prijazen do naših nog, kot nekoliko bolj gibljiv podplat na pohodnem čevlju.

V čevljih s togim podplatom, se mora noga na korak navaditi. Stopalo in gleženj sta fiksirana, zato jih uhodimo počasi, da razvijemo zanesljiv občutek v nogi. Tog podplat nam nekoliko usmerja korak in spremeni biomehaniko gibanja, ki smo je navajeni, zato se nam sprva občutek v čevlju lahko zdi nekoliko neroden in nenaraven. Kasneje, ko se čevlja navadimo in postane naš dober spremljevalec.

Pri nakupu bodimo pozorni, da nam čevelj lepo objame nogo, nas ne tišči in nam je čim bolj udoben. Obstaja več modelov čevljev, nekateri so širši, drugi ožji, zato je priporočljivo, da jih v trgovini probamo čim več. Čevelj spredaj ne sme biti prevelik, ker moramo računati, da potrebujemo natančnost pri plezanju z derezo. S primerno velikostjo in pomanjkanjem prostora pri prstih na žalost žrtvujemo nekaj toplote. Če nam čevelj ustreza se pokaže šele, ko ga imamo na daljši turi, zato si v trgovini za preizkus vsekakor vzamemo dovolj časa. Za preizkus občutka čevlja med nošenjem so zelo uporabne tudi klančine, ki jih imajo v trgovinah s specializirano obutvijo. Za žensko populacijo je pri nas na žalost zelo malo izbire.

Gorniški čevlji so zaradi posebnih materialov in zahtevnejše izdelave dražji.

Tekaški copati za gorski in trail tek

Tekaški copati so copati v pravem pomenu besede, saj so zelo udobni, vendar niso primerni za vsakogar. Tako kot vsaka obutev, imajo svoje prednosti in slabosti.

Tekaški copati za gorski tek.

Najprej je potrebno poudariti, da to niso navadne “mestne adidaske”, kot se nekateri radi izražajo. So specializirani tekaški copati, ki spadajo v kategorijo gorskega in trail teka. Uporabljajo jih vsi tekači in vedno več izkušenih pohodnikov. Namenjeni so teku/hoji in nam pomagajo pri premagovanju najrazličnejših terenov. Njihov prožen podplat, nam omogoča odličen oprijem in hitro odzivnost stopala. V tekaških copatih lahko izkoristimo veliko mišic nog in stopala, ki nam pomagajo pri optimalnemu gibanju.

Na voljo imamo različno blažene tekaške copate. Manj kot je blažen podplat, bolje čutimo podlago po kateri se gibamo. Ima dober oprijem in omogoča hitro reagiranje stopala na teren po katerem se gibamo. Slabost je, da se čuti vsak kamenček, ki ga pohodimo. Takšen tekaški copat je manj primeren za daljše teke/pohode, razen če je naš redni spremljevalec in smo ga navajeni.

Bolj blažen tekaški copat je nekoliko udobnejši za nošenje in nam pride prav na daljših tekih ali pohodih. Ima odličen oprijem in ne čutimo vsakega kamna, ki ga pohodimo. Še vedno omogoča hitro prilagajanje stopala (in zato tudi našega telesa) na spremembe terena, po katerem hodimo ali tečemo. V hladnejših dneh debelejši podplat nudi nekaj več izolacije.

Tekaški copati so lahko opremljeni z vodoodbojno membrano. Tekaški copati z membrano so nekoliko toplejši, imajo debelejši podplat in so namenjeni hladnejšim dnem. Lahko jih uporabljamo tudi v toplih mesecih, vendar so zaradi membrane bolj topli in manj dihajo. Membrana je super, ker ne prepušča vode, kar pride prav, ko se v zgodnjih spomladanskih in poznih jesenskih dnevih sprehajamo čez vlažne trave. Zaščiti tudi pred snegom in dežjem. Če je naliv hud, pa tako ali tako premoči skoraj vsak čevelj.

Nekateri proizvajalci imajo na voljo tudi model z gamašo, ki nas dodatno ščiti pred vdorom vode, snega in blata v čevelj. Za tekaške copate obstaja tudi varianta derezic, ki pridejo prav po rahlo poledenelih stezah. Za visokogorje so pozimi v snegu in ledu neprimerne!

Pri tekaških copatih je guma na podplatu zelo mehka. Mehkejša guma omogoča dober oprijem. Na žalost se zato guma zelo hitro obrablja, saj se v njej zaradi trenja ustvarjajo mikropoškodbe. Zato se moramo lastniki, ki tekaške copate veliko uporabljamo zavedati, da kljub dokaj visoki ceni, ne bodo zdržali dolgo. Skalne in gruščnate podlage še hitreje skrajšajo njihovo življensko dobo.

Gorski tekaški copat je nizek in ne omogoča zaščite gležnja pred kamenjem. Zato moramo imeti razvit občutek za previdno in natančno stopanje. Tudi za stabilnost gležnja moramo poskrbeti sami, z vajami in prehojenimi kilometri. Za melišča niso primerna obutev.

Povzetek pomembnih dejstev o obutvi

Večna obutve je primerne za obisk gora, če jo ustrezno izberemo glede na svoje izkušnje, teren in trenutne razmere.

Moderni materiali (guma), omogočajo zelo dober oprijem čevljev na podlagi. Pri normalni uporabi ne bomo opazili velikih razlik med med vrstami obutve. Velja pa omeniti, da se zimski čevlji zaradi sestave gume boljše obnašajo v hladnejših dneh. Seveda se tukaj lahko spustimo v zanimive podrobnosti vendar to ni namen tega zapisa.

Obutev se razlikuje po togosti in zaščiti, ki jo nudi za stopalo in gleženj. Več o tem v nadaljevanju.

Čevlji za dostope se izkažejo med lažjimi plezalnimi turami. Omogočajo zelo dober stik s podlago. S plezalna konica omogočajo natančno in zanesljivo stopanje pri plezanju.

Pohodni čevlji so zaradi svojega udobja primerni za letne pohode. So dober spremljevalec na daljših turah in se dobro obnesejo na gozdnih tleh, gruščevju in skalah. Modeli z utori za polavtomatsko derezo so primerni za lahke zimske ture.

Gorniški čevlji so nekoliko okornejši in potrebujemo več časa, da se na njih navadimo. Pozimi, na zahtevnih turah v visokogorju brez njih seveda ne bo šlo!

Tekaški copati so primerni za vse, ki imajo veliko izkušenj z gibanjem v gorskem svetu, so dobro telesno pripravljeni (veliko trenirajo) in imajo močno mišično podporo.

Če je naš gleženj manj stabilen izvajamo vaje za krepitev mišic in s tem povečujemo njegovo stabilnost. Za začetek izberemo višji pohodni čevelj, ki bo nekoliko pomagal mišicam okoli gležnja, da se kasneje utrudijo.

V čevljih z vodoodbojno membrano nam bo poleti lahko vroče, v vlažnih mesecih pa so super spremljevalec.

Kako na varen korak vplivata višina in togost obutve?

Za obisk gora imamo na voljo nizko, srednje visoko in visoko obutev.

Sedaj že veste, kako se med hojo obnašata gleženj in stopalo in kaj je njuna glavna naloga. Stabilnost gležnja predstavljajo mišice, gibanje stopala pa omogoča dobro odzivnost našega telesa na podlago po kateri se gibamo. Na izboljšanje obojega vplivamo, ko treniramo oziroma hodimo po gorah, tečemo in doma delamo različne vaje.

Vemo tudi, zakaj je med hojo po gorah pomembna propriocepcija. Pomaga nam pri oblikovanju ustreznega odziva našega telesa na stresne situacije. Iz vsega skupaj se lahko naučimo, da je za varen korak najpomembnejša dobra telesna pripravljenost.

Je pametno, da stabilnost gležnja ščitimo z visokimi pohodnimi čevlji?

Na to vprašanje lahko odgovorimo z da in z ne. Gleženj se v visokih pohodnih čevljih ne bo okrepil. Ti mu nudijo le podporo, da se mišice kasneje utrudijo. Če s pohodništvom šele začenjamo, imamo nestabilen gleženj ali stare poškodbe, so višji pohodni čevlji za nas prava izbira. Vendar ne pozabimo na treninge, ki nam bodo pomagali pri krepitvi gležnja in k bolj stabilnemu koraku.

Na kratko: če smo v nizki obutvi, ne pomeni, da je naš gleženj ogrožen, ampak, da so naše mišice aktivne. S tem jih treniramo in izboljšujemo njihovo funkcijo.

Bolj toga kot je naša obutev, manj lastne biomehanike sklepov nam omogoča. Ko naredimo korak v togem/trdem čevlju, je občutek drugačen, kot pri hoji v mehkejšem čevlju, sej nam ne dopušča veliko gibanja stopala in gležnja. Spremeni in prilagodi se tudi aktivnost mišic, gibanje kolena in kolka. Zato moramo bolj togemu čevlju dati nekaj časa, da se ga navadimo.

Zavedati se moramo, da se čvrst gleženj ne zgradi iz danes na jutri. Zanj je potrebno trenirati! Če zahajamo v gore enkrat na teden v visokih pohodnih čevljih in med tednom sedimo v pisarni, gležnji ne bodo imeli možnosti, da se okrepijo. Do stabilnih gležnjev pridemo postopoma, z veliko prehojenimi kilometri. Priporočljivo je, da za njihovo krepitev dodamo tudi različne vaje na nestabilnih površinah.

Kakšno obutev naj izberemo za obisk gora?

Odgovor o izbiri primerne obutve je za vsakega posameznika drugačen. V prvem delu zapisa sva razložila, kaj je potrebno za varen korak z vidika biomehanike. V drugem delu zapisa sva predstavila različne vrste obutve, ki jih najdemo na tržišču, in njihove lastnosti. Zdaj razumemo, da na varen korak v gorah ne vpliva le obutev, ampak še veliko dejavnikov, ki so povezani z našim telesom, izkušnjami in znanjem.

Če povzamemo, je izbira obutve povezana:

  • S trenutnimi razmerami v gorah.
  • Z izkušnjami, ki smo jih že pridobili.
  • S telesno pripravljenostjo - koliko časa namenimo treningom za varno gibanje v gorah, ki predstavljajo osnovo za varen korak.
  • Z anatomijo - tukaj misliva predvsem na nestabilnost gležnja in pretekle poškodbe.
  • Z znanjem, ki ga imamo o posameznih vrstah obutve. Tako znamo oceniti, kdaj in zakaj bomo določeno obutev uporabili.
Maša na Storžiču.

Izbira obutve je sklepanje kompromisov. Lahko izberemo bolj odziven čevelj in žrtvujemo del udobja, lahko izberemo višji čevelj, ki je težji ampak zagotavlja boljšo oporo gležnju. Pozimi lahko izbira manjšega gorniškega čevlja nudi boljšo oporo in bolj natančno postavljanje dereze, vendar s tem žrtvujemo toploto. Podobnih primerov je še veliko. Tisti, ki že dlje časa zahajamo v hribe, imamo doma več različnih vrst obuval in se za njihovo uporabo odločamo glede na vse že večkrat naštete dejavnike.

V zapisu sva odgovorila na veliko vprašanj o izbiri obutve, ki sva jih dobila v zadnjem letu. Čeprav bi lahko bil ta zapis še veliko bolj podroben, sva se trudila čim bolj enostavno predstaviti najin pogled na to tematiko. Izbira obutve je ena najpomembnejših in zelo občutljivih tem, ko je govora o varnosti. Upava, da boste po prebranem zapisu na izbiro obutve gledali širše od gojzarjev s togim podplatom in v ospredje postavili svojo telesno pripravljenost ter izkušnje. Upava tudi, da zdaj razumete tudi, zakaj si nekateri “dovolimo” v visokogorje zahajati obuti v tekaške copate.

Čisto za konec pa si zapomnimo, da moramo za varnost v gorah poskrbeti sami. Izkušenost, telesna in psihična pripravljenost, izbira neprimerne ture, opreme, slaba priprava na turo itn., lahko “na papirju” enostavno turo spremeni v zelo zahtevno ali celo nevarno. Poti izberemo glede na izkušenost, telesno pripravljenost in predvsem z glavo!

Vsem ljubiteljem gora želiva VAREN KORAK in veliko gorniških užitkov.